Evropska dimenzija v pouku geografije v slovenskih solah

KAKO RAZUMETI »EVROPSKO DIMENZIJO« V SOLI

Evropska dimenzija je pojem, ki ni jasno definiran. Uporabljati ga je zacel Svet Evrope, v 80-letih, ko je pod okriljem Sveta za kulturno sodelovanje pripravljal seminarje s tem naslovom za ucitelje iz evropskih drzav. Na njih so udelezenci med drugim soocali tudi svoje razumevanje tega pojma. O evropski dimenziji v izobrazevanju so govorili tudi na simpozijih Sveta Evrope (npr. Geographical Information and Documentacion on European Countries v Utrechtu) ter in izdajali stevilna priporocila solskim oblastem v drzavah clanicah.

Svoje prvo srecanje z »evropsko dimenzijo« in s Svetom Evrope sem dozivela leta 1991, torej v casu, ko je bila Slovenija se del Jugoslavije. Do tedaj se o Svetu Evrope v uciteljskih sredinah v Sloveniji ni vedelo nicesar. Leta 1991 sem se udelezila seminarja z naslovom »La dimension europeen en geographie: une echelle parmi d'autres« - European Dimension of Geography: one Level among the Others, ki je bil organiziran v Donaueschingenu v Nemciji. Tri leta kasneje pa sem prisostvovala tudi njegovemu nadaljevanju z naslovom »Le developpement des resurces pedagogiques pour enseigner la dimension europeenne a l'ecole«. Na prvem seminarju sem izvedela, da Svet Evrope pripravlja taksne seminarje ze vec let (ta je bil ze 52 po vrsti).

Namen seminarjev je bil soocanje pogledov na pouk posameznih predmetov v razlicnih drzavah in solskih sistemih, predvsem tistih, ki lahko prispevajo k vzgoji mladine za zivljenje v prihodnji zdruzeni Evropi, to je v demokraticni Evropi s prostim pretokom idej, blaga in delovne sile. Med taksne predmete sodi tudi geografija.

Seminarja v Donaueschingenu so se udelezili ucitelji geografije (in francoskega jezika) iz drzav clanic evropske dvanajsterice, med katerimi sem edina zastopala drzave zunaj te skupnosti. Ugotovila sem, da pravzaprav obstajata dve Evropi: ena, ki se medsebojno povezuje, razvija in samo sebe razume kot »pravo«, demokraticno, razvito in »civilizirano« Evropo ter druga, ki je zunaj teh tokov. Taksne subjektivne obcutke je posredno potrdil novi Atlas evropske dimenzije, ki so ga izdali Francozi in ga predstavili na seminarju. Vseboval je karte o strukturi prebivalstva, gospodarstva, prometa ter okolja v Evropi, vse pa so prikazovale le drzave clanice Evropske skupnosti, ostale evropske drzave pa so bile le z mejami. Evropska dimenzija se je torej koncala na mejah nekdanjih socialisticnih drzav.

Evropska dimenzija torej ni bila evropska v geografskem smislu. Zame so bile meje Evrope vedno na Uralu, na jugu pa ob Kaspijskem jezeru in na Kavkazu, tam sicer bolj meglene, vsekakor pa sem se osebno vedno imela za Evropejko. Atlas mi je dal vedeti, da spadam v neko drugo, periferno Evropo. Vendar je bilo dejstvo, da sem tam, dokaz, da obstaja pot, ki vodi v »pravo« Evropo tudi za nas z obrobja.

POJEM EVROPA

Eden od ciljev seminarja v Donaueschingenu je bil tudi soociti in razjasniti razlicne poglede na pojma Evropa in evropska dimenzija. Uporabljena je bila zanimiva metoda: udelezenci smo v skupinah izmed slikovnega gradiva o svoji dezeli, ki ga je vsak prinesel s seboj, izbrali motive, ki so nam vsem simbolizirali Evropo. Zakljucek: Evropa je silno raznolika, nacionalno, jezikovno in kulturno pestra, polna kontrastov v podnebju in reliefu. Na koncu smo vse skupine odbrale kot skupne za Evropo motive krscanskih cerkva, zvonec oziroma zvon in stara jedra mest. (Izlocili pa smo sarajevsko dzamijo…). Sklep: Evropo opredeljuje bolj ali manj enoten kulturni prostor, ki se je izoblikoval na osnovi krscanstva in fevdalizma. Deli se na osrednje obmocje in na obrobje, ki je bilo in je se vedno bolj ali manj izloceno.

POJEM EVROPSKA DIMENZIJA

Tudi evropsko dimenzijo v pouku geografije je vsak od nas - udelezencev seminarja razumel po svoje. Predstavnica Velike Britanije je na primer sodila, da je bistveni element evropske dimenzije poucevanje o evropskih institucijah. Ostali smo menili, da je njen cilj bolj kompleksen: v vseh dezelah organizirati taksen pouk, ki bo s svojimi vsebinami, metodami in sporocilom pomagal oblikovati mladega cloveka v drzavljana Evrope.

Osebno razumem evropsko dimenzijo v pouku geografije takole:

Kot pouk o Evropi, njenih drzavah, narodih, kulturah.

Geografija je predmet, ki lahko oblikuje in utrdi identiteto posameznika kot pripadnika lastnega naroda in kulture ter hkrati uci spoznavati in spostovati pripadnike drugih narodov in kultur.Poznavanje drzav domacega kontinenta in njihove lege bi moralo biti del splosne izobrazbe vsaj srednjesolcev, zlasti pa tistih, ki imajo karkoli opraviti s tujci: obmejnih organov, prometnih in postnih usluzbencev, delavcev v turizmu itd, seveda pa tudi vseh, ki delajo v diplomatskih predstavnistvih in evropskih ustanovah. Pravkar sem na primer dobila pismo Centra za evropsko kulturo iz Saint Jacquesa de Compostelle, ki je bila naslovljena na moj naslov SLO - Slovaquie. To se Slovencem pogosto dogaja, in kaze, da bi bilo v drzavah odposiljateljicah potrebno okrepiti evropsko dimenzijo v pouku geografije.

Drugi razlog je tudi v dejstvu, da nepoznavanje drugih kultur vodi k ksenofobiji in podcenjevanju vsega, kar ni domace, nacionalno - v nacionalizem, sovinizem in vojne spopade.

Kot princip spoznavanja aktualnih geografskih pojavov in procesov na lokalni, regionalni in globalni ravni.

Pojave in procese je najbolj smiselno spoznavati na domacih primerih, ki jih je mogoce tudi neposredno proucevati. Ce jim dodamo tudi regionalno in svetovno dimenzijo, ucenci spoznajo, da so problemi bolj kompleksni, ko je videti na prvi pogled, navidezno dobre kratkorocne resitve pa lahko na dolgi rok skodujejo. Tako se ucijo tudi interdisciplinarnega pristopa, kriticnosti in samostojnega ustvarjanja sodb.

Evropsko dimenzijo ima lahko le pouk z uporabo sodobnih, aktivnih metod poucevanja in ucenja, ki od ucencev zahteva kompleksno razmisljanje, argumentiranje trditev, in ne le spominskega osvajanja in reprodukcijo pojmov, podatkov in zakonitosti.

Kot vzgojo za odgovorno ravnanje z okoljem in naravni viri

Onesnazevanje zraka, voda in tal ima globalne razseznosti in grozi, da nam bo ze v bliznji prihodnosti povzrocilo se vecje probleme, kot jih ze zdaj. Pouk, pri katerem ucenci dojamejo vso kompleksnost te problematike, mora doseci, da se vprasamo, kako spremeniti lastno ravnanje, da bi zaustavili negativne procese, in ne le, kaj bi morali storiti drugi.

Kot vzgojo za sozitje, za strpnost do drugih in drugacnih.

Evropa odprtih meja bo brez dvoma povzrocila se vecjo mobilnost prebivalstva. To bo povzrocilo, da se bodo morali tudi v drzavah, kjer je prebivalstvo danes se dokaj enovito, soociti s prisleki najrazlicnejse narodnosti, kulture, vere. Brez vzgoje za sozitje bo to povzrocilo nove socialne in politicne probleme. Dvomiljonska Slovenija se na primer trenutno srecuje s problemom prebeznikov in azilantov, ki preko nasega ozemlja zelijo oditi na Zahod. Reakcije prebivalcev so dokaj nestrpne in opozarjajo, da bi bilo treba vec skrbi posvetiti ozavescanju o clovekovih pravicah.

Oblikovanje in utrjevanje identitete posameznika (samozavest, ) kot pripadnika lastnega naroda (kulturna identiteta) in kot drzavljana Evrope.

Nacionalna zavest je posebej pomembna za pripadnike majhnih narodov, kakrsen je tudi slovenski, ki lahko v procesu zdruzevanja Evrope izgubi svojo identiteto, ki jo je uspesno gradil in ohranjal vec kot tisoc let.

EVROPSKA DIMENZIJA V SLOVENSKIH SOLAH

Pogoji za dosego zgoraj navedenih ciljev pri pouku geografije so naslednji:

ustrezni ucni nacrti

ustrezno stevilo ur za pouk geografije

ustrezni ucbeniki, gradiva in statisticni podatki o evropskih drzavah.

Ustrezno usposobljeni ucitelji.

Na seminarju V Donaueschingenu smo ugotovili, da so razlike v stevilu ur geografije v ucnih programih med evropskimi drzavami zelo velike. V nekaterih drzavah ima geografija v predmetniku pomembno mesto, v drugih, zlasti sredozemskih (Ciper, Spanija, Grcija, Italija) pa kot samostojen predmet celo izginja iz predmetnika.

V Sloveniji je geografija samostojen predmet od 6. do 8. oziroma 9. razreda osnovne sole ter v gimnaziji in vecini 4-letnih strokovnih sol. S takim polozajem geografi nismo najbolj zadovoljni, ker sodimo, da bi morala biti vkljucena v vse srednje sole.

GLOBALNI CILJI POUKA GEOGRAFIJE V SPLOSNO IZOBRAZEVALNIH SOLAH

V osnovni soli se predmet zacne v 6. razredu (starost 12 let) in se nadaljuje do zakljucka osnovne sole. Pouk temelji na predznanju, ki ga v nizjih razredih dobe ucenci pri predmetih Spoznavanje narave in spoznavanje druzbe v domacem okolju

Ob vsebinah Zemlja v Vesolju, Evropa, svetovni kontinenti, in Sloveniji ucenci osnovne sole pridobivajo prostorske predstave o domaci regiji, drzavi, Evropi in svetu, spoznavajo obce geografske pojme, procese in pojave, se ucijo misliti in sklepati, se urijo v orientaciji na zemljevidu, v komunikaciji , delu v skupinah, in v nastopanju pred sosolci in uciteljem.

Koliko se deklarirani ucni cilji dejansko uresnicujejo v praksi, je v najvecji meri odvisno od znanja, prizadevnosti in ustvarjalnosti ucitelja. V zadnjem obdobju je bilo precej storjenega na strokovnem usposabljanju uciteljev, ki jih pedagoski svetovalci Zavoda za solstvo ob pomoci izbranih uciteljev trikrat letno povabijo na izobrazevanje v tako imenovanih studijskih skupinah, kjer si izpopolnjujejo znanje o sodobnih ucnih oblikah in metodah ter o ocenjevanju ucencev. Vsekakor si ucenci ze v osnovni soli pridobijo osnovno znanje o evropskih drzavah in regijah, prebivalstvu, gospodarstvu in aktualnih problemih.

V srednji soli je regionalna geografija Evrope umescena le v gimnazijski program in v program turisticni tehnik, kamor se skupaj vpise okoli 25% populacije osnovnosolcev. Geografija ima po 70 ur v prvem, drugem in tretjem letniku, v zadnjem, cetrtem pa jo imajo le dijaki, ki so si predmet izbrali za maturo. Evropi je namenjenih okoli 50 ur na koncu drugega in v zacetku tretjega letnika.

UCNE TEME O EVROPI v PROGRAMU GIMNAZIJE IN TURISTICNEGA TEHNIKA:

NARAVNOGEOGRAFSKE ZNACILNOSTI EVROPE: zgradba in povrsje, podnebje, prst in rastlinstvo, vodovje.

SEVERNA EVROPA NORDIJSKE IN PRIBALTSKE DRZAVE Naravnogeografske znacilnosti, znacilnosti prebivalstva in gospodarstva. Izbrani regionalni primeri in problemi

ZAHODNA EVROPA - gospodarske in politicne velesile

JUZNA EVROPA - sredozemska civilizacija in turizem

SREDNJA EVROPA - SRCE EVROPE: Naravnogeografske in druzbenogeografske znacilnosti Srednje Evrope. Znacilnosti gospodarstva. Izbrani geografski primeri in problemi

JUGOVZHODNA EVROPA - prebivalstvena pestrost in nemirna preteklost, mednacionalni problemi in krizna zarisca

VZHODNA EVROPA - POKRAJINSKA PROSTRANSTVA IN POVEZANOST Z AZIJO; Problemi prestrukturiranja gospodarstva. Degradacija okolja

Ucni nacrt vsekakor omogoca uveljavljanje evropske dimenzije, vsaj kar zadeva vedenje o Evropi, njenih drzavah, njihovih naravnih znacilnostih, prebivalstvu, gospodarski razvitosti in tudi problemih. Manj ugodna pa je slika, kar zadeva razvijanje drugih ciljev, kajti zanje zmanjkuje ucnih ur. Z uvedbo eksternega ocenjevanja na maturi opazamo trend, da zaradi racionalne porabe casa vecina pouka poteka frontalno z metodo razlage ob sodelovanju ucencev . S tem je okrnjena moznost za interdisciplinarni ali problemski pristop, za razvijanje kriticnega misljenja, vzpodbujanje k samostojnemu ustvarjanju sodb.

STROKOVNE SOLE

V programih stiriletnih strokovnih sol (45% populacije srednjesolcev) je geografije manj kot v gimnazijah. Najvec ur imajo v programu prometni tehnik in v programu ekonomski tehnik (140 ur v dveh letih), v vecini drugih pa 70 ur v enem solskem letu. Spoznavanje Evrope je integrirano v poglavje Slovenija v Evropi in Sodobni svet, v programu prometni tehnik pa tudi v poglavje Prometna geografija Evrope. Ucni nacrt v programu ekonomski tehnik je zasnovan kot studije regionalnogeografskih primerov iz sveta, Evrope in Slovenije. Zal nekateri stiriletni programi geografije sploh nimajo. Namesto nje so si sole izbrale sociologijo ali psihologijo.

V triletnih strokovnih solah (28% populacije srednjesolcev) je geografija sestavni del predmeta druzboslovje, ki ga lahko poucujejo tudi ucitelji zgodovine in sociologije.

Simozij Sveta Evrope »Geographical Information and Documentation on Europesan Countries« v Utrechtu, sept. 1989 je kot Prispevek geografije k vzgoji bodocih prebivalcev v Evropi priporocil, naj evropske sole vkljucijo v geografski kurikulum pouk, ki prispeva k:

razumevanju polozaja, oblikovanosti in raznolikosti fizicnih in druzbenih okolij v E

poznavanju politicnih grupacij

spoznavanju in razumevanju razlicnih nacinov zivljenja v Evropi

razumevanju ekonomskih in drugih posledic vkljucevanja drzav v EU

razumevanju potrebe po sodelovanju z drugimi Evropskimi narodi pri resevanju problemov in izzivu sprememb

razumevanju soodvisnosti med Evropo in svetom

(Vir: Council of Europe, Doc.CDCC (89), 1989)

Skupne geografske teme, ki ustrezajo tem kriterijem in zato Svet Evrope predlaga, naj bi jih vkljucili v geografski kurikulum povsod po Evropi, so naslednje: (glej: Stalna konferenca evropskih ministrov za izobrazevanje, 1991)

Naravno okolje (tipi reliefa (zlasti gore), rastlinstvo (zlasti gozdovi), skrb za njihovo ohranjanje in problemi onesnazevanja.

Meje Regionalna in kulturna identiteta, etnicnost, manjsine, nacionalizem

migracije, prostorska mobilnost

gibanje prebivalstva,

razvoj gospodarstva, prekmejne regije, revscina

Promet, reke in civilizacija, vodne poti, zeleznice

Evropske institucije, evropska identiteta, religija

Vse navedene teme so vkljucene v ucni nacrt geografije v gimnaziji, ucitelji pa jih obravnavajo bolj ali manj poglobljeno. Lahko bi celo rekli, da slovenski gimnazijec bolje pozna Evropo kot domaco drzavo. Razlog ni v potrebi, da morajo pripadniki majhnih narodov dobro poznati druge, da bi lahko preziveli, ampak v dejstvu, da je Slovenija v kurikulumu razvrscena na koncu, ko uciteljem zanjo zmanjka casa, ker so pred tem vsega porabili za Evropo in druge kontinente. Podrobnejsega spoznavanja domace drzave so zato delezni le ucenci, ki si geografijo izberejo za maturo.

Za pouk o Evropi imajo slovenski ucenci in ucitelji na voljo dokaj obsezen ucbenik in delovni zvezek, ustrezne karte in atlase ter dokaj bogato izbiro drugega didakticnega gradiva, predvsem prosojnic in fotoprosojnic, s katerim lahko povecajo nazornost. Ker so sole dokaj dobro opremljene tudi z racunalniki, tudi dostop do statisticnega gradiva na svetovnem spletu ne bi smel biti problem. Vecji problem je usposobljenost uciteljev za aktivnejse metode poucevanja in pomanjkanje stevila ur, da bi jih lahko uporabili. Ustvarjalnost ucencev tako lahko pride do izraza le pri pisanju referatov in njihovi predstavitvi. Referate si izbirajo in pripravljajo ucenci sami predvsem o posameznih drzavah.

Ucitelji v osnovni soli morajo po novem imeti enako kot srednjesolski univerzitetno izobrazbo. Njihova dejanska usposobljenost je mocno odvisna od studijskega programa, ki je po splosnem prepricanju premalo usmerjen v prakso: diplomanti dobro obvladajo geografijo, mnogo manj znanja in izkusenj pa pridobijo za poucevanje ucencev, razvijanje njihovih sposobnosti, vescin in vrednot.

Sodelovanje med slovenskimi solami in solami v Evropi se v zadnjih dveh letih razvija tudi na osnovi programa Sokrates. V preteklem letu je delalo na skupnih projektih priblizno 25 slovenskih sol. Zal tocna evidenca ne obstaja.

Resnik Planinc Tatjana, 1998, Evropska dimenzija pouka geografije v Sloveniji, Magistrska naloga, Ljubljana

Audigier F., 1991, La dimensio europeenne en geographie: une echelle parmi d'autres, presentatipon du seminaire,

Conseil de l' Europe - (Conseil de la cooperation culturelle) 1989:Conclusions et recommandations du symposium sur »Linformation et la documentation geographiques sur les pays europeens«

Ryba Raymond: 1994: Un enseignement secondaire pour l'Europe, Programme de resources pedagogiques pour la dimension europeenne

Ucni nacrti za gimnazijo, 1998, Ljubljana

Ucni nacrt za osnovno solo, 1998, Ljubljana

Ucni nacrt za strokovne sole,

Ucni nacrt za druzboslovje?

Porocilo o rezultatih spremljave prenovljenih gimnazijskih programov, 2000, Zavod RS za solstvo, Ljubljana